ŠPORTNO PADALSTVO
Povprečno je končna hitrost približno 200 kilometrov na uro v prostem padu. Končna hitrost pri prostem padanju z letala se lahko nekoliko spreminja glede na nekaj spremenljivk, zaradi česar je vprašanje "Kako hitra je končna hitrost?" malce zapleteno. AMPAK, imamo podrobno razčlenitev vseh specifikacij: BERI NAPREJ!
KAJ JE TERMINALNA/KONČNA HITROST MED SKOKOM S PADALOM?
Pojdimo nazaj k fiziki za trenutek – ugh, vemo, ampak z nami ostanite! Veliko ljudi domneva, da je gravitacija edini dejavnik, ki določa padanje iz letala, vendar obstajata dejansko dva dejavnika, ki ustvarjata terminalno hitrost: gravitacija in zračni upor. Da si predstavljate, kako oba ta dejavnika delujeta kot ekipa, si predstavljajte, da nekaj vržete z nebotičnika ali skočite iz nečesa res visokega – kot na primer iz letala.
Ko začnete padati, se vaša hitrost postopoma povečuje, ker gravitacija opravlja svoje delo. Vendar pa, ko pridobivate hitrost, pridobivate tudi nekaj drugega: upor. Upor ali zaviranje ustvarjajo številne majhne zračne molekule, ki se upirajo gravitaciji. Ali torej dosežete terminalno hitrost pri padanju s padalom in dejansko dosežete točko, kjer nehaš pospeševati? Da!
Predstavljajte si to tako: Zračne molekule so vaši mali prijatelji, ki za vas navijajo med padanjem. Sprva so kot: "Hudiča, ja!" in jih je le nekaj, zato jih lahko enostavno odrinete (in povečate hitrost). Vendar pa dlje ko padate, več molekulskih prijateljev se pojavi. In čeprav navijajo, se tudi upirajo gravitaciji, da preprečijo, da bi se spremenili v ognjeno kroglo, ki hiti skozi nebo. Končno upiranje vaših molekulskih prijateljev popolnoma izniči vleko gravitacije, to ravnovesje pa imenujemo terminalna hitrost.
Enostavno povedano: Gravitacija vas potegne navzdol, zračne molekule pa vas potiskajo navzgor, in ravnotežje obeh je vaša terminalna hitrost, ki je običajno približno 200 kilometrov na uro pri padanju s padalom.
KAKO HITRO PADAŠ PRI SKOKU S PADALOM?
Vsak ima svojo edinstveno terminalno hitrost, ki je odvisna od nekaj dejavnikov:
TEŽA PADALCA MED SKOKOM S PADALOM
Gravitacijska vleka je neposredno sorazmerna z maso, kar pomeni, da bo imel težji padalec hitrejši začetni pospešek in močnejšo gravitacijsko vleko. Ta neposredna povezava pomeni, da se mora upor povečati, da bi dosegli terminalno hitrost, s čimer se izenači učinek gravitacije.
POVRŠINA (USMERJENOST TELESA) PADALCA MED SKOKOM Z LETALA
Padalci lahko padejo s trebuhom proti zemlji, hrbtom proti zemlji, z glavo navzgor ali z glavo navzdol. Lahko dajejo različne pozicije, na primer potegnejo roke bliže telesu ali jih razširijo, kot da bi se spoprijeli z ogromno žogo. Usmerjanje telesa ali manevriranje okončin omogoča padalcem, da povečajo ali zmanjšajo površino, kar vpliva na njihovo terminalno hitrost.
ZAVIRANJE PADALCA MED SKOKOM S PADALOM
Se spomnite naše prijatelje, zračne molekule? Večjo površino, ki jo jim damo, da se odbijajo, bolj lahko zmanjšamo hitrost padanja – to imenujemo povečanje zaviranja. Zaviranje se lahko poveča z ohlapnejšimi oblačili ali preprosto z zavzemanjem čim več prostora s svojim telesom/razširjanjem. Po drugi strani se zmanjša upor (in hitrost se poveča), če se naredimo manjše ali nosimo oprijeta oblačila.
KAKO GOST JE ZRAK MED SKOKOM Z LETALA
Višje ko gremo, manj gosto je ozračje – manj je naših zračnih molekulskih prijateljev! To pomeni, da z naraščajočo nadmorsko višino upada zaviranje, zato je možna višja stopnja terminalne hitrosti.
Vsak od teh dejavnikov vpliva na terminalno hitrost, imenovano tudi hitrost padanja med skokom s padalom. Padalci različnih oblik, velikosti in izkušenj lahko skupaj divjajo po nebu zaradi njihove sposobnosti, da spreminjajo mnoge zgoraj navedene dejavnike.
Na primer, če želita 90 kilogramski skakalec in 50 kilogramski skakalec z istimi izkušnjami narediti skupni skok s trebuhom navzdol, bo 90 kilogramski skakalec verjetno izbral široko skakalno obleko, medtem ko bo 50 kilogramski padalec nosil nekaj oprijetega. 90 kilogramski skakalec namenoma povečuje zaviranje, da upočasni in zmanjša hitrost padanja, 50 kilogramski skakalec pa namenoma zmanjšuje zaviranje, povečuje hitrost padanja in se trudi padati hitreje.
Drugi scenarij za bolj napredno skupinsko letenje bi bil skakanje v različnih usmeritvah. Na primer, če ima 90 kilogramski skakalec povprečno hitrost trebuha proti zemlji (terminalna hitrost) 210 km/h na uro, in 50 kilogramski skakalec enostavno leti z glavo navzgor s hitrostjo približno 210 km/h na uro, lahko ta dva skočita skupaj v različnih usmeritvah. Vsi omenjeni skakalci delajo drobne, vendar premišljene prilagoditve, da imajo uspešne skoke!
KAJ PA O SKAKANJU Z LETALNIMI OBLEKAMI?
Wingsuiterji oz. skakalci v letalnih oblekah doživijo zmanjšanje njihove vertikalne terminalne hitrosti in povečanje horizontalne terminalne hitrosti, ta pretvorba je cilj wingsuitanja! Krila na obleki so podobna padalom in omogočajo padalcu, da uporabi načela aerodinamike za pridobivanje naprej usmerjenega gibanja in hitrosti.
Ste pripravljeni poleteti po nebu in občutiti svojo terminalno hitrost? Rezervirajte TUKAJ – komaj čakamo, da skočimo z vami! Modro nebo!