Nekaj besed o strahu

Soočanje s strahom je bilo nekaj, kar sem redno počel, saj je strah kot tak nekaj, kar vsaj nekajkrat v življenju občutimo čisto vsi ljudje. Na nekem čisto osnovnem nivoju se vsi ljudje bojimo smrti. Zavedamo se namreč, da ne moremo živeti večno in ravno zato nas je smrti groza. Navadno sklepamo, da so naši strahovi mišljeni kot sredstvo za preživetje in jih zato jemljemo kot nekakšne indikatorje čemu se moramo v življenju izogibati, ter se jih potem bolj ali manj tudi držimo. Svoje strahove prepoznamo, označimo, jih kategoriziramo in ravno zaradi tega njihova moč postopoma narašča. Nekako tako kakor plesen raste v temnih, mirnih, vlažnih prostorih, tako strah raste znotraj nas.

Skok s padalom v tandemu - odskok

Resnična neustrašnost pa pravzaprav sploh ni pomanjkanje strahu. Neustrašnost pomeni, da strah premagamo. Da bi ga premagali, pa se moramo z njim soočiti. Resnično se moramo potruditi in strah občutiti, ter ga zadržati. Nekje za divje utripajočim srcem, potnimi dlanmi in svojo živčnostjo ki se pojavi zaradi strahu, pa boste mogoče našli nekakšno žalost - žalost zavedanja, kako ranljivo je naše življenje v resnici. In ravno tukaj se začne vsak skok s padalom zame. Takrat moramo prepoznati občutek strahu, ga zadržati tesno ob sebi in samo skočiti z letala. In ko boste to storili boste navdušeni opazili, da je med skokom s padalom nemogoče razmišljati o bilo čem drugem… Ne boste razmišljali o položnicah, o slabih zvezah, ki ste jih imeli, niti o tem ali izpolnjujete pričakovanja vaše družine in bližnjih. Takrat boste občutili samo to, kako bogato je lahko življenje, ter kako izjemen je občutek čiste svobode med prostim padanjem. Tudi jaz še vedno čutim strah, ko se letalska vrata odprejo. A ta strah mi nikoli ne sledi skozi vrata, saj se trenutek po odskoku spremeni v nepopisen občutek ekstaze. Včasih je potrebno le skočiti.

Skok s padalom - najintenzivnejši občutek, takoj po odskoku z letala

Če sem čisto iskren, pa pravzaprav nekoliko zavidam ljudem, ki v življenju še niso skočili s padalom zgolj zato, ker jih je tega strah. Se sprašujete zakaj? Odgovor je čisto preprost. Našim obiskovalcem namreč vedno govorim da »brez strahu ni adrenalina«. Zato najbolj zavidam ravno tistim, ki jih je najbolj strah, saj je ta izkušnja za njih še toliko bolj intenzivna, bolj nadnaravna in bolj nepopisljiva, ravno zato, ker še ne vedo čisto točno v kaj se podajajo, in zaradi strahu dobijo še toliko močnejši hormonski »brizg adrenalina« in ostalih »feel good« hormonov, ter posledično še močnejši občutek vzhičenosti in evforije ob koncu doživetja, ko se končno zavedo, da so preživeli skok s padalom in pravzaprav celo neizmerno uživali.

Tandemski skok - užitek ob vožnji padala

Zato vam polagam na srce, da v kolikor se spogledujete z idejo o skoku s padalom (pa naj gre tu za skok s padalom v tandemu ali samostojno) a niste čisto prepričani ravno zato ker vas je strah, čimprej stopite iz svoje tako imenovane cone udobja, ter se samo prepustite, saj vas na drugi strani strahu čaka neizmerna nagrada, ki si jo boste zapomnili do konca življenja.

Če zaključim s citatom znanega igralca Willa Smitha: »Najboljše stvari v življenju, vas čakajo na drugi strani strahu!«